Anadonia je nov izdelek imena Pureh – prvi po semi-popularnem Autistic iz leta 1999. Autistic je predstavljal svežo ter dinamično celoto, sestavljeno iz vokalnih samplov, mračnih efektov ter drum n` bass ritmov. Album je odlikovala večplastnost, zvokovna kompleksnost ter privlačen noir feeling. Poseben čar je izdelku dala prav uporaba živih inštrumentov (bobni, kitara, bas), zaradi katerih je album – kljub elektroniki, zvenel živo ter organsko. Koncerti pa so pokazali, da skupina bolj domuje na eksperimentalnem rock področju in da nimajo veliko skupnega z laptop artisti. Autustic je še zdaj, po dobrih šestih letih svetleč ter unikaten primer slovenske alternativne produkcije.
Anadonia vsebuje 6 komadov, od katerih so nekateri sestavljeni tudi iz 2 ali 3 poddelov. Na albumu prevladuje bolj mračno ter počasno vzdušje, ki pa se s pomočjo raznih efektov in prijemov stopnjuje tudi do noiserskih in psihadeličnih izbruhov. Komadi so brez strukture, delujejo bolj kot kak tok zavesti, vendar pa se posamezni deli lepo pretakajo med sabo. Vzdušje je ustvarjeno s pomočjo raznih ambientalnih, napol elektronskih in mehanskih efektov ter raznih vokalnih samplov. Znotraj tega se pojavljajo razni inštrumenti kot so kitare, bobni ter bas, ki tako zastavljeni osnovi dajo bolj konkretno obliko. Elektronsko skeniranje tako ni nikoli samo sebi namen, ampak se lepo dopolnjuje z živimi inštrumenti. Ravno uporaba živih inštrumentov je tista, ki daje glasbi nek specifičen čar ter unikatno noto in jo tako za svetlobna leta oddaljuje od utrujajočih »ambientalnih laganic«. Z uporabo raznih efektov ter stilnih prijemov smo tako priča res raznovrstni paleti glasbenih stilov: Od počasnega, uvodnega mletja komada Signia, intenzivnega psihadeličnega freak-outa komada Ice Glass, mračnih hip-hop ritmov, pa do raznih ambientalnih (illbientalnih) eksperimentov z zvokom ter vokali (uporaba srhljivih, a zelo efektivnih manipulacij ženskih vokalov). Vendar album zaradi množice različnih stilov nikoli ne zveni kot pretenciozen »everything goes«, po drugi strani pa se tudi odmika s področja »elektronike z živimi inštrumenti«. Predstavlja impresiven »all inclusive sound«, ki spaja različne stile v zanimivo, novo celoto. V končni fazi bi lahko rekli, da gre za napredno rock glasbo, a ne za tako, ki pokriva dandanes 90% imen, ampak v smislu poligona raznih idej ter prijemov, kjer je rock drža okostje ter poglaviten rezervoar idej.
Primerjave? Svoje najbolj psihadelične noise elemente verjetno dolguje legendarnim Techno Animal, počasno ambientalno mletje kakim Scorn ali Jesu, vendar ta imena pojasnjujejo samo del celote, medtem, ko se ostalo mora pripisati osebni noti. Tik pred koncem, album tudi preseneti – postreže s pravim mini hitom Oyienstikker, ki zapeljuje poslušalca s svojo igrivo melodijo ter dinamičnim ritmom. Album se zaključi z ženskimi vokali, ki ustvarijo večplasten ter tesnoben kovinski ambient – torej zaključek, ki je v skladu z naslovom albuma.
Zelo močan in suveren album, ki išče primerjave, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini.
Matjaž Gerenčer